Veliki Dao Taijiquana

(Rowena Božič)

Ločevanje in predalčkanje posameznih vidikov življenja je bilo in je še vedno prevladujoča tendenca na zahodu; prav zato se je tekom stoletij v evropski in iz nje izhajajočih kulturah udomačilo strogo ločevanje filozofije in religije ter umetnosti in znanosti. V vzhodnih kulturah je po drugi strani ločevanje filozofskih tradicij od religije, umetnosti, literature, znanosti… vprašljivo oz. nesprejemljivo. Kitajska in Japonska tako na primer do 20. stoletja nista poznali izraza za filozofijo, kot jo razume moderna zahodna družba, saj se je na njunem prostoru ohranjal mističen pristop, brez ostre ločnice med filozofijo in religijo.

Meditacija in filozofski uvid sta v vzhodnih kulturah neločljivo povezana: filozofija se tam razvija in izraža tako intelektualno, kot telesno, v vsakdanjem življenskem slogu. Resnično vedenje in modrost v omenjenem kontekstu ne pomenita zgolj sposobnost teoretskega razmišljanja – namesto tega je osnova daoistične, konfucijanske in budistične filozofije osebna kultivacija. Resnica se ne skriva v načinu mišljenja o svetu, temveč jo je moč spoznati le skozi način bivanja v njem.

Maja Miličinski v knjigi Azijske filozofije in religije trdi, da se kitajskemu načinu mišljenja, čustvovanju in doživljanju ter koeksistenci različnih življenjskih (pa tudi filozofskih, religioznih, umetniških in borilnih) slogov znotraj kitajske kulture ne moremo približati s pojmi grške filozofije: kot zapiše avtorica, nam evropska filozofska dediščina ne more služiti kot univerzalno filozofsko merilo, saj soočenje z drugimi kulturami pokaže številne omejitve tako lastne (evropske) filozofske paradigme kot tudi evropocentrizma.

Kitajski način razmišljanja je zelo drugačen od evropskega: je vzporeden, asociativen in intuitiven, medtem ko v zahodni misli prevladuje racionalen vidik ter linearna logika vzroka in posledice. V nasprotju z zahodnim principom ločevanja narave in kulture, kitajski um ohranja intuitivno povezanost z Daom narave, ki ga spoznava preko izkušnje in ne le z logičnim mišljenjem. Vednost je plod doživetja in razumevanja, ki izhaja iz intelektualne odličnosti, preverjene skozi izkušnjo.

Dao narave, upodobljen v delu Xu Fei, Vas ob vodi (2009)

Vsekakor je potrebno omeniti, da tudi zgodovina evropske filozofije pozna kar nekaj velikih mistikov in okultistov, kot so bili Platon, Dionizij Areopagit, Tereza Avilska, Mojster Echkart, Ivana Orleanska, Paracelsus in Helena Blavatska. Takšni posamezniki so tekom stoletij razumeli nesmisel zgoraj omenjenega “predalčkanja.” Tolstoj je tako v romanu Vstajenje napisal: »Vera brez mistike je praznoverje, a poezija brez mistike je proza.« I.M. Lewis nam podobno sporoča: »Verovanje, obredje in duhovna izkušnja so trije ogelni kamni religije in najmočnejši med njimi je zadnji.«

Ker se pričujoče razmišljanje ukvarja z veščino taiji-ja v relaciji do kitajskih in evropskih filozofskih praks, je potrebno na tem mestu na kratko orisati zgodovino koncepta veščina. Pred nastopom moderne dobe, to je vse do 16. stol., je bila tudi v Evropi umetnost pojmovana kot veščina. V antični Grčiji so tako umetnost razumeli kot veščino, spretnost, tehniko slikanja, kiparjenja in tudi tehniko bojevanja. Aristotel je v 5. stol. pr.n.š. na primer menil, da je umetnost zmožnost narediti nekaj s pravilnim razumevanjem ter da sta za umetnost potrebni tako telesna kot duhovna pripravljenost – torej spretnost in veščina. Tudi v srednjem veku je imela veščina (grško techne, latinsko ars) predvsem uporaben značaj: temeljila je na poznavanju pravil in predpisov raznih cehov in bila povezana z raznimi obrtmi, kot na primer gradbeništvom, krojaštvom, zdravilstvom ter tudi vojaščino.

Tudi taijiquan je veščina – v okviru kitajske kulture je označen za gongfu: omenjeni termin ne opisuje zgolj borilne, temveč kakršnokoli veščino, ki zahteva dolgoletni študij, potrpežljivost in predano trdo delo, da bi jo osvojili. Še več – taijiquan ni zgolj borilna veščina ampak tudi umetnost: kot veščina je sistem form, pravil in principov ter optimalnega gibanja v borbi, v fazi mojstrstva pa lahko rečemo, da postane borilna umetnost življenja.

V smislu zahodne estetike je taijiquan vizualno gibalna reprezentacija filozofskega sistema. V čutnem estetskem zaznavanju je taijiquan lepota zunanjega – vidnega harmoničnega gibanja, ki nam nudi ugodje in estetsko doživetje. Ta zunanja lepota, mehkoba in čvrstost, tekoča povezanost in usklajenost gibov je zunanji odraz notranje veščine, harmonije telesa, uma in duha ter tudi »žarčenje« življenjske energije, qi-ja, fizične moči, mentalne jasnosti in budnosti.

Šest harmonij, mojster Chen Ziqiang.

Taijiquan je notranja borilna veščina, ki kultivira karakter, duševno silo in telo. Zunanja oblika gibanja in notranja energija morata biti usklajeni. Vseh šest harmonij mora biti integriranih v medsebojno povezan sistem tako uma kot telesa, kot tudi njunih posamičnih delov in vidikov. Med enim in drugim telesnim gibom (vidnim navzven) se znotraj telesa zgodi množica (na zunaj nevidnih) sprememb.

Navznoter skuša taiji uravnovesiti perceptivni (čustveni) vidik uma, ki ima yang kvaliteto, z logičnim aspektom uma oziroma namero, ki je yin. Navzven taiji uravnoveša dejavnike kot so čvrsto-mehko, hitro-počasno, odprto-zaprto, napredovanje-umik. Kot je na blogu Slovenskega združenja za Chenjiagou taijiquan zapisala Biljana Dušić, je forma lahko navzven korektna, a hkrati tudi ‘prazna’, če je izvedena brez sile peng in ostalih aspektov notranje sile neijin. Izvor notranje moči je mehkoba, ki omogoča uravnovešenost med neupiranjem zunanji sili in notranjo ekspanzijo, ki ohranja telesno čvrstost, tako da zunanja sila ne prodre v notranji prostor. Brez povezave sproščenega ter uravnovešenega uma in telesa ni uravnovešenega pretoka notranje sile in posledično tudi ne pravega taijiquan-a.

“Nebo zgoraj, Zemlja spodaj in harmoničen Človek v sredini” iz knjige Chen Xin-a “Illustrated Explanations of Chen Family Taijiquan

Lepota, estetika taijiquana, je integralen del kitajske kulture in njene filozofije – izhaja iz harmonije človeka z naravo in kozmosom, harmonije Neba in Zemlje ter skladnosti mikrokozmosa in makrokozmosa. Kultivacija posameznikovega duha je v harmoniji z Daom, v ponotranjenosti narave, v enotnosti med nebom, človekom in Zemljo. Um in telo sta prepletena, tvorita en sam sistem in imata, tako kot Nebo in Zemlja, isti izvor.

Estetika in etika sta neločljivi tako v osebni kot družbeni kultivaciji vrlin, usmerjata »bojevnika«, tako v dvoboju, kot v vsakdanjem življenju – v odnosu do sobitij, kot tudi v odnosu do družbe. Veliki mojster Chen Xiaoxing pravi: »Bodi ponižen, zavzeto treniraj in ne kritiziraj drugih.« Vrednostno in moralno opredeljevanje tipa lepo-grdo v daoistični perspektivi pomeni odklon od skladnosti in enovitosti narave ter pelje v razcepljanje sveta. Z odpravo dualnega pogleda na svet, razsojanja in diferenciacije, postane um enovit in prazen.

Borilna veščina ravno tako zahteva prazen um – um, ki ne razmišlja in ne posveča osrednjo pozornost meču in nasprotniku. Enovitost uma in telesa pomeni, da um ne ovira roke, ki vihti meč; namesto tega se le-ta – miren in izpraznjen – prilagaja spremenljivemu dogajanju.

Chen Xiaowang , kaligrafija Knjiga in Meč – Shu & Jian,

Ta enovitost, združenje uma in telesa, človeka in narave, je pomembna tudi pri tradicionalnem kitajskem slikanju in kaligrafiji. Chen Xiaowang, mojster taijiquan-a ter priznani kaligraf, pravi, da je kaligrafija kot taijiquan s čopičem in taijiquan kaligrafija brez čopiča.  Pri obeh gre za prostorsko gibanje in za odraz avtorjevih duševnih zmožnosti in mojstrstva. Tekoče in prelivajoče gibanje omogoča ‘tekoči’ um, ki se ne zaustavlja v mislih. Pred premikom telesa ali čopiča v desno je potreben premik v levo, pred premikom navzgor gre najprej navzdol. V notranjih borilnih veščinah je središče fizične koordinacije gibanja telesa, telesnega zaznavanja in vodenja, v težišču telesa in energetskem centru, ki se v kitajskih borilnih veščinah kliče spodnji dantian: »Ko se premakne dantian, se premakne celo telo«.

Zato veliki mojster Chen Xiaoxing pravi, da je proces učenja taijiquana – od prvih principov do mojstrstva – lahko sinonim procesa razvoja od wuji-ja do taiji-ja, to je od stanja mirnega in homogenega kozmosa pred manifestacijo, do stanja kozmosa v procesu manifestacije, ko se razdvojita dve veliki sili yin in yang: »To je veliki Dao Taijiquana.«

(Pričujoča objava je povzetek seminarske naloge Rowene Božič, ki jo je leta 2017 spisala  pri predmetu Uvod v estetiko na Art House – Visoki šoli za slikanje in risanje v Ljubljani.)

“Veliki Dao taijiquana – prehod od wuji-ja v taiji”, ilustracija iz knjige Chen Xin-a “Illustrated Explanations of Chen Family Taijiquan”

 

 

 

 

Middle and lower torso – some important points and parts of the body

The main and fundamental requirement in taijiquan practice is to keep both, body and mind relaxed at all times. All other specific requirements for particular parts of the body can only be added to this general relaxation, and not substituted for it. Maintaining this fundamental relaxation enables us to slowly work our way towards sensing our central axis (Chin. zhong ding), which should be kept ‘unbroken’.

Fig. 1  The importance of central vertical axis in taijiquan (author: Anthony Cheung, Brisbane Chen Taiji)

Once we manage to keep this general relaxation continuous during the practice, we can begin – by following teacher’s corrections – redirecting our quiet attention towards particular body parts, and explore them. Within this lesson of our “Little Taijiquan School”, we aim to discuss taiji requirements associated with the middle and lower torso.

In taijiquan theory, the term “waist” (Chin. yao) is commonly used by Chinese authors to denote the lumbar area. Relaxation of this region is necessary requirement for:

1. stability of the body;
2. functional circulation of central qi (zhong qi) between the lower and upper part of the body; and
3. effective body turning, during which qi is circulating also from the back to the front part of the body, and vice versa.

Turning of the waist therefore implies effective transmission of qi (with the whole lumbar area) from the lower dantian towards other body parts – and not “empty” turning of the waist, as commonly misunderstood in the western culture.

 Fig. 2 Yao or waist.

A very important mingmen (DU4) point is located in the middle of the waist (Chin. yao), between the second and third lumbar vertebrae. The point can be visualized as an approximate projection of the belly button on the back of the body, and needs to be kept open and “full” (i.e. with feeling of expansion) at all times during the practice. Within mingmen, three extraordinary meridians cross and interact: the main vertical yang meridian (du mai), belt meridian (dai mai), and penetrating meridian (chong mai), which stems outwards from the mingmen point.

Fig. 3 Mingmen  point

Du mai meridian runs vertically from coccyx and huiyin point upwards along the spine. Dai mai channel, on the other hand, is the only horizontal meridian in Chinese traditional medicine, encircling the body like a belt (note Fig. 4!). Chong mai meridian starts from the mingmen point, goes downwards and forwards towards the huiyin point, then bifurcates, with left and right branches turning upwards and passing through both kua areas.

Fig. 4 Du mai, dai mai and chong mai channels

Mingmen point, then, balances vertical and horizontal body axes, and enables qi to flow not only upwards/downwards, but also forwards/backwards, and, as a matter of fact, in any direction, combining both spatial axes. Consequently, a common saying in taijiquan and Chinese traditional medicine states that “mingmen point controls and governs flow of the qi”. Without openness and expansion in this point, changing from yin to yang phase of any movement in taijiquan  is not possible, or is at least hindered, and consequently, the taiji movements are empty.

Another important region associated with the lower torso is kua. While this Chinese term is commonly translated as a ‘hip’, it denotes a number of bodily structures behind the inguinal crease, including hip joint, ligaments and muscles connecting the joint with adjacent structures. Like mingmen, kua is kept relaxed – this allows the lower dantian to connect with the ground and enables pumping up the energy from the ground to the lower dantian (i.e. also known as “rooting oneself”). In addition, relaxed kua is necessary for establishing a connection with yao (waist), as these two should work as functional unit.

Deep relaxation of the kua cannot be mistaken – when it is achieved, burden on the legs dramatically increases. This is the main reason why this particular relaxation is so difficult to achieve, and even more difficult to maintain. Taijiquan saying that “quantity gives birth to quality” is very much relevant for this body region.  Deep relaxation of kua, slowly and painfully enables legs to become stronger, and this effectively enables us to explore subtle layers of qi flow and connections.

Relaxed kua allows one to keep the crotch (Chin. dang) rounded and open. Further, rounded and open dang enables free footwork, and is also necessary for the above mentioned communication between the ground and the lower dantian.

 

Še nekaj pomembnih področij in točk na srednjem in spodnjem delu telesa (Mala šola Chen taijiquan-a: lekcija 7)

Osnovna in temeljna zahteva v taijiquan-u je, da ohranjamo telo in um ves čas sproščena. Specifične zahteve za posamična telesna področja se lahko ‘nacepijo’ samo na to temeljno sproščenost. Še enkrat naj tako poudarim, da je glava ves čas pokončna in telo popolnoma sproščeno (glej lekcijo št. 4). Takšno vzdrževanje sproščenosti celega telesa nam omogoča da najprej začutimo in (po letih vzpostavljanja vse bolj jasne zaznave) potem med gibanjem tudi ves čas ohranjamo svojo središčno os (kit. zhong ding) nepretrgano: po tej subtilni vertikalni osi se namreč pretaka centralni qi (kit. zhong qi), ki povezuje spodnji, srednji in zgornji dantian.

Shematični prikaz pomenbnosti centralne osi v taiji-ju (avtor: Anthony Cheung, Brisbane Chen Taiji)

Šele ko smo osvojili kontinuirano splošno sproščenost telesa med prakso, lahko ob korekcijah učitelja preusmerjamo mirno pozornost na posamična področja in doživljamo stanje in občutke v njih. V tokratni lekciji Male šole taijiquan-a se bomo tako posvetili zlasti srednjemu in spodnjemu delu telesa.

Izraz “pas” (kit. yao), ki se pogosto uporablja v razlagi taiji gibanja, za kitajske avtorje pomeni ledveni predel, oz. predel na zadnji plati telesa med medničnim grebenom in spodnjim robom 12. rebra. To je pravzaprav projekcija področja, ki ga zapolnjuje qi iz spodnjega dantiana, na hrbtno plat telesa. Pas je tisti predel, ki povezuje spodnji in zgornji del telesa: njegova sproščenost je nujno potrebna, da bi qi iz spodnjega dantian-a lahko stekel navzgor. Sproščen pas je predpogoj za tri elemente dobre taiji prakse:

1. ohranjanje stabilnosti;
2. ohranjanje pretoka centralnega qi-ja med spodnjim in zgornjim delom telesa ter
3. učinkovito obračanje telesa v pasu, pri katerem qi lahko teče iz zadnjega dela telesa proti sprednjemu, in obratno.

Obračanje pasu tako torej pomeni potiskanje qi-ja iz spodnjega dantiana s celim levim ali desnim ledvenim delom, in ne vrtenje pasu “v prazno”, kot običajno na Zahodu razumemo ta izraz.

Yao ali pas.

 

V središču pasu (yao), nekako približno nasproti popka oz. malo višje, med drugim in tretjim ledvenim vretencem, se nahaja zelo pomembna mingmen točka (DU4), ki jo med prakso ves čas ohranjamo odprto in “polno”, to je z občutkom razširjanja v tem predelu. V kitajski tradicionalni medicini je mingmen sečišče treh izrednih (neparnih) kanalov, oz. meridianov: glavnega vertikalnega yang meridiana – du mai, meridiana pasu – dai mai ter prodirajočega meridiana – chong mai. 

Mingmen.

Du mai kanal poteka po hrbtni plati telesa od trtice (oz. presredka) navzgor vzdolž hrbtenice. Meridian pasu (dai mai)  je edini horizontalni kanal v kitajski tradicionalni medicini: na hrbtni strani telesa objema telo v višini med drugim in tretjim ledvenim vretencem, nato se spušča, in po sprednji strani objame telo nekako v sredini med popkom in sramno kostjo – torej v področju spodnjega dantiana. Chong mai kanal izvira iz mingmen točke, se spušča po sredini trebušne votline proti huiyin točki presredka, potem se dviga navzgor proti dimljam, in naprej vse do glave.

Du mai, dai mai in chong mai

Mingmen je torej točka, ki omogoča uravnovešanje horizontalne in vertikalne ravni telesa, in pretok qi-ja ne le v smereh gor-dol, ampak tudi naprej-nazaj. Zaradi tega se reče, da mingmen točka “kontrolira, upravlja” pretok qi-ja. Spreminjanje med yin in yang fazami gibanja v taijiquan-u (pretakanje centralnega qi-ja proti sprednji in zadnji plati telesa) je brez odprtosti te točke neobstoječe, oz. onemogočeno, zato so gibi “prazni”.

Z besedo “kua” kitajski avtorji označujejo predel dimelj, oz. področje izza dimeljskih vezi, kjer se nahaja kolčni sklep in vse mišice, vezi, in kanali okoli njega, zato se pogosto “kua” prevaja kot ‘kolk’. Kua predel mora biti ves čas sproščen, da bi se vzpostavila povezava s pasom (yao); kua in yao namreč delujeta kot funkcionalna celota. Resnična sproščenost v predelu kua je nezgrešjiva – ko jo dosežemo, se obremenitev nog dramatično poveča in to je poglavitni razlog, zakaj jo je tako težko doseči in še bolj težko ohranjati. Prav za ta del telesa še kako velja rek, da pri taijiquan vadbi ‘kvantiteta rojeva kvaliteto’: vztrajanje v sproščenosti kua predela omogoča počasno in mukotrpno krepitev nog; močnejše ko so noge, bolj je možno napredovati k še večji sproščenosti v dimeljskem predelu in na ta način odkrivati globlje razsežnosti notranjih povezav v taijiquan-u.

Sproščeni kolki (kua) nadalje omogočajo, da je lok mednožja (kit. dang) ‘okrogel’ (brez ostrega kota!) in odprt, kar je predpogoj za neovirano delo nog in za sposobnost tega loka da prevaja qi iz nog proti dantianu in obratno. V predelu loka mednožja se na sredini presredka nahaja pomembna huiyin točka, kjer se srečata dva osrednja vertikalna meridiana: dumai kanal, ki gre od huiyin točke do trtice, in nato naprej po sredini hrbtenice navzgor, ter renmai kanal, ki se po sredini sprednjega dela telesa spušča navzdol do huiyin točke. Ob sproščenem pasu (yao) in kolkih oz. dimljah (kua) se ritnice, sledeč gravitaciji, spustijo navzdol, medtem ko se v huiyin točki vzpostavi spontani občutek rahlega dviganja navzgor.

Dang  in stoječi steber (avtor: Anthony Cheung, Brisbane Chen Taiji)

 

Dantian, or “The Elixir Field”

In Chinese medicine, the energy anatomy of the human body is described as a combination of a channel, or meridian ( jingluo in Chinese), network; acupuncture points; and several energy fields – the upper, middle and lower dantians which are also essential to the practice of taijiquan. While the literal translation of the term dantian as “elixir field”, or “luminous field”, reflects the nature of energy centres as fields with a high energy charge, each of the three dantians has its own distinct energy quality.

Acupuncture points and meridian network

The upper dantian is located in the centre of the skull, between the nape of the neck and the forehead. On the front of the body, it is represented by the median point between the upper middle point of the forehead (DU24) and the nose tip (DU25) – namely, the point between the eyebrows. The area of the upper dantian is associated with the mind; more specifically, it is linked with the faculty of the mind to focus attention on something, with the mind’s intent (yi). This field, then, contributes to all pervading qi our capability to intend, and quality of our attention.

 

The upper, middle and lower dantians

The middle dantian is found in the centre of our chest. On the front of the body, it is represented by the danzhong point (RN17),  referred in traditional texts as  “ocean of tranquillity”.  The point is located at the centre of the line connecting the two nipples. This field can be understood as the life-centre, solar fire of our existence, and the meeting point of the spiritual and emotional layers of our being. While its energy quality is associated with one’s spirit and emotions, the middle dantian expands all pervading qi through our body.

When the intent (yi) descends and connects with the heart (xin), a connection is established between the upper and middle dantian; thus, one of the three internal harmonies is created. It is within this particular area that the subtle energy layers of intent, emotions and spirit connect with our physical body. When the heart has imbibed the blood with its powerful and integrated energy field, the blood, by expanding from the heart in all directions to the body’s periphery, carries the mental and spiritual quality of the qi (i.e. the intent and spirit) towards the muscles. In this way, the second internal harmony between the qi and the body’s muscle power (li) is activated.

While it is subtle and reflects our psyche, this connection also relies on our physical bodily structure: in order for the connection between the upper and middle dantian to be optimal, the head must be held upright, and the back of the skull, neck, collar bones and shoulders relaxed.

The lower dantian is arguably the most important energy field for taijiquan practitioners, given its association with physical vitality. On the front of the body, it is represented by the qihai point (RN6), some 3 to 4 cm or 3 finger-widths below the navel. The centre is a storehouse or reservoir of physical vitality and central qi (zhong qi) within the abdominal area (we should note here that traditional Chinese treatises on tajiquan locate the abdomen in the area below the navel).

In order for the lower dantian to be able to transmit physical vitality upwards and into the peripheral parts of the body, the lower abdomen must remain fully relaxed at all times. This feeling is further complemented by the sensations of solidity and fullness: in his “Treatise on Taijiquan”, Chen Changxing, compares it with the abdomen being kept ‘closed’. While the described states of being “relaxed”, “solid” and “closed” may be perceived as contradictory and paradoxical by a western analytical mind, they are, in fact, concurrent and complementary sensations that one needs to develop when working with the lower dantian. Much like, for example, soap bubble, which is perceived like something very subtle and barely substantial: it is filled with non-solid air, but within its very delicate and fine membrane there is enormous force of surface tension, which enables the bubble to contain the air within its boundaries.

The third internal harmony between body fascia, muscle tendons and bones is established only when all three “glowing fields” (dantians) are interconnected – when our intent, spirit, and physical energy work as one. In order for the upper two regions to be connected and integrated with the lower dantian, the waist must be relaxed, and mingmen point open; also kua and crotch (dang) must be relaxed. Further,  in order that the lower dantian can be connected with limitless reservoir of physical force of earth, tail bone, buttocks and perineum (huiyin point) must be kept relaxed as well. This will be discussed in greater detail in our next post.

 

Poletje v vasi Chenjiagou [Summer in Chenjiagou village]

V Chen vasi je vsakdan obarvan z vadbo Chen taijiquan-a. Mladi, starejši, domačini in gostje s Kitajske ter drugih dežel prav vsi stremijo k  istemu cilju – razumeti in osvojiti umetnost Chen taiji quan-a. Oglejte si ta izreden video o življenjskem utripu Chen vasi!

[Everyday in Chenjiagou village is coloured by practice and training of Chen taiji quan. Young, adults, locals and visitors from China and other countries alike striwe towards the same goal – to understand and master the art of Chen taiji quan. Take a look of this extraordinary video, depicting the rhythm of life in Chenjiagou village.]

 

 

V tokratnem prispevku objavljamo videoposnetek kratke demonstracijske forme mojstra Chen Ziqiang-a. Forma jasno in zgoščeno prikaže temeljne principe gibanja v Chen taiji-ju: tekoče spiralno gibanje, katerega usmerja in vodi Dantian, kombinacijo počasnih gibov ter  hitrih, eksplozivnih skokov, brc in udarcev ter kultivacijo notranje moči Neijing. Mojster Ziqiang je bil posnet leta 2013, tekom njegove prve taiji delavnice v Sloveniji. Ponovno se nam bo pridružil aprila 2017, več o njem in njegovem pogledu na Chen taijiquan pa si lahko preberete v intervjuju z njim.

[A clip of a short and explosive demonstration form, as performed by Master Chen Ziqiang. The form clearly demonstrates all core principles of movement in Chen taiji: fluid, spiral movement, directed by Dantian, a combination of slow movement with quick and explosive jumps, kicks and punches, as well as cultivation of Neijing. The form was recorded in 2013, during Ziqiang’s first workshop in Slovenia. The upcoming workshop with Master Ziqiang in Ljubljana (Slovenia) is scheduled for April 2017. In the meanwhile, you can read about his outlook on Chen taijiquan in the following interview.]

Blog Slovenskega združenja za Chenjiagou taijiquan je zaživel

Blog Slovenskega združenja za Chenjiagou taijiquan je zaživel in rada bi vas povabila, da si ga ogledate: v bodoče boste na njem lahko prebirali teoretične prispevke, intervjuje, vtise in razmišljanja o Chen taijiquan-u ter si ogledali fotografije in videoposnetke z naših delavnic. Rada bi vas opogumila, da ne ostanete zgolj bralci našega bloga, pač pa postanete tudi njegovi soustvarjalci. Veseli bomo tako komentarjev objavljenih prispevkov kot tudi vaših lastnih razmišljanj.

Ko so se pred trinajstimi leti pričela redna gostovanja učiteljev družine Chen v Sloveniji, se je pisani druščini s celega sveta na Rogli pridružila tudi peščica slovenskih zanesenjakov. Žejno smo vpijali podano znanje in začenjali s prvimi negotovi koraki v svet Chen taijiquana. Skupina, v kateri sem sama pričela s treningom Chen taijiquana, se je v tem času nekajkrat preoblikovala, toda zaradi fizične zahtevnosti vadbe nikoli ni bila zelo številna. Vsem, ki navkljub vsakodnevnim obveznostim vztrajate, v tem uvodnem razmišljanju čestitam in izrekam spoštovanje do vloženega trdega dela. Zaradi lastne izkušnje vem, da lahko premagaš ovire ter napreduješ šele takrat, ko zares zagrizeš v to čudovito, a naporno vadbo z gorečo motivacijo in pod zanesljivim vodstvom kvalitetnih učiteljev. Takšna trnova pot izkleše tudi človekovo skromnost in omogoči človeku, da začne resnično ceniti vloženo delo vseh sovadečih. Vse tiste, ki še niste poskusili, vabim k vadbi, ki veliko zahteva in veliko daje.

Naš blog pričenjamo z dvema prispevkoma. V prvem bo o Chen taijiquan-u, osebnem pogledu na veščino ter lastni izkušnji spregovoril David Gaffney, ki bo od 8. do 10. februarja 2013 v Tržiču vodil seminar Chen taijiquana. David je priznan učitelj in vodja Chen šole iz Manchestra (VB) in eden redkih Evropejcev, katerim je Chen taijiquan šola iz vasi Chenjiagou (osrednja šola v rojstni vasi veščine) podelila certifikat učitelja. Je tudi eden od danes najpomembnejših kronistov zgodovine veščine in skupaj z ženo Davidine Siaw-Voon Sim avtor dveh temeljnih del o Chen taijiquan-u: Chen Style Taijiquan: The Source of Taiji Boxing, 2002 in The Essence of Taijiquan, 2010. Ker gostuje v Sloveniji pod okriljem Slovenskega društva za Chenjiagou taijiquan vsaj dvakrat letno, se boste Davidu lahko na seminarjih pridružili tudi v bodoče.

Kot protipol izkušnji učitelja objavljamo v drugem prispevku razmišljanje ene od učenk Slovenskega društva za Chenjiagou taijiquan. Alena Lipavec je pričela z vadbo taijiquan-a že leta  2007. V svojem razmišljanu odkrito spregovori o osebnih izzivih, s katerimi jo je soočil Chen taijiquan. Ob prebiranju njenega prispevka boste videli, kako naporna je lahko borba z iluzijami, katere zavirajo napredek tako v veščini kot v življenju nasploh. Alena tudi spregovori o duhovnih darovih, ki pridejo z vloženo vadbo in trudom. Morda za nekatere sporna tema, je za nas dejstvo, podprto z jedrnatim izrekom starih Grkov: »Zdrav duh v zdravem telesu.«

Upamo, da se nam pridružite na blogu ali v telovadnici,

Biljana Dušić