Tag Archives: mingmen

Še nekaj pomembnih področij in točk na srednjem in spodnjem delu telesa (Mala šola Chen taijiquan-a: lekcija 7)

Standardno

Osnovna in temeljna zahteva v taijiquan-u je, da ohranjamo telo in um ves čas sproščena. Specifične zahteve za posamična telesna področja se lahko ‘nacepijo’ samo na to temeljno sproščenost. Še enkrat naj tako poudarim, da je glava ves čas pokončna in telo popolnoma sproščeno (glej lekcijo št. 4). Takšno vzdrževanje sproščenosti celega telesa nam omogoča da najprej začutimo in (po letih vzpostavljanja vse bolj jasne zaznave) potem med gibanjem tudi ves čas ohranjamo svojo središčno os (kit. zhong ding) nepretrgano: po tej subtilni vertikalni osi se namreč pretaka centralni qi (kit. zhong qi), ki povezuje spodnji, srednji in zgornji dantian.

zhong qi

Shematični prikaz pomenbnosti centralne osi v taiji-ju (avtor: Anthony Cheung, Brisbane Chen Taiji)

Šele ko smo osvojili kontinuirano splošno sproščenost telesa med prakso, lahko ob korekcijah učitelja preusmerjamo mirno pozornost na posamična področja in doživljamo stanje in občutke v njih. V tokratni lekciji Male šole taijiquan-a se bomo tako posvetili zlasti srednjemu in spodnjemu delu telesa.

Izraz “pas” (kit. yao), ki se pogosto uporablja v razlagi taiji gibanja, za kitajske avtorje pomeni ledveni predel, oz. predel na zadnji plati telesa med medničnim grebenom in spodnjim robom 12. rebra. To je pravzaprav projekcija področja, ki ga zapolnjuje qi iz spodnjega dantiana, na hrbtno plat telesa. Pas je tisti predel, ki povezuje spodnji in zgornji del telesa: njegova sproščenost je nujno potrebna, da bi qi iz spodnjega dantian-a lahko stekel navzgor. Sproščen pas je predpogoj za tri elemente dobre taiji prakse:

  1. ohranjanje stabilnosti;
  2. ohranjanje pretoka centralnega qi-ja med spodnjim in zgornjim delom telesa ter
  3. učinkovito obračanje telesa v pasu, pri katerem qi lahko teče iz zadnjega dela telesa proti sprednjemu, in obratno.

Obračanje pasu tako torej pomeni potiskanje qi-ja iz spodnjega dantiana s celim levim ali desnim ledvenim delom, in ne vrtenje pasu “v prazno”, kot običajno na Zahodu razumemo ta izraz.

yao

Yao ali pas.

 

V središču pasu (yao), nekako približno nasproti popka oz. malo višje, med drugim in tretjim ledvenim vretencem, se nahaja zelo pomembna mingmen točka (DU4), ki jo med prakso ves čas ohranjamo odprto in “polno”, to je z občutkom razširjanja v tem predelu. V kitajski tradicionalni medicini je mingmen sečišče treh izrednih (neparnih) kanalov, oz. meridianov: glavnega vertikalnega yang meridiana – du mai, meridiana pasu – dai mai ter prodirajočega meridianachong mai. 

mingmen

Mingmen.

Du mai kanal poteka po hrbtni plati telesa od trtice (oz. presredka) navzgor vzdolž hrbtenice. Meridian pasu (dai mai)  je edini horizontalni kanal v kitajski tradicionalni medicini: na hrbtni strani telesa objema telo v višini med drugim in tretjim ledvenim vretencem, nato se spušča, in po sprednji strani objame telo nekako v sredini med popkom in sramno kostjo – torej v področju spodnjega dantiana. Chong mai kanal izvira iz mingmen točke, se spušča po sredini trebušne votline proti huiyin točki presredka, potem se dviga navzgor proti dimljam, in naprej vse do glave.

VSI

Du mai, dai mai in chong mai

Mingmen je torej točka, ki omogoča uravnovešanje horizontalne in vertikalne ravni telesa, in pretok qi-ja ne le v smereh gor-dol, ampak tudi naprej-nazaj. Zaradi tega se reče, da mingmen točka “kontrolira, upravlja” pretok qi-ja. Spreminjanje med yin in yang fazami gibanja v taijiquan-u (pretakanje centralnega qi-ja proti sprednji in zadnji plati telesa) je brez odprtosti te točke neobstoječe, oz. onemogočeno, zato so gibi “prazni”.

Z besedo “kua” kitajski avtorji označujejo predel dimelj, oz. področje izza dimeljskih vezi, kjer se nahaja kolčni sklep in vse mišice, vezi, in kanali okoli njega, zato se pogosto “kua” prevaja kot ‘kolk’. Kua predel mora biti ves čas sproščen, da bi se vzpostavila povezava s pasom (yao); kua in yao namreč delujeta kot funkcionalna celota. Resnična sproščenost v predelu kua je nezgrešjiva – ko jo dosežemo, se obremenitev nog dramatično poveča in to je poglavitni razlog, zakaj jo je tako težko doseči in še bolj težko ohranjati. Prav za ta del telesa še kako velja rek, da pri taijiquan vadbi ‘kvantiteta rojeva kvaliteto’: vztrajanje v sproščenosti kua predela omogoča počasno in mukotrpno krepitev nog; močnejše ko so noge, bolj je možno napredovati k še večji sproščenosti v dimeljskem predelu in na ta način odkrivati globlje razsežnosti notranjih povezav v taijiquan-u.

Sproščeni kolki (kua) nadalje omogočajo, da je lok mednožja (kit. dang) ‘okrogel’ (brez ostrega kota!) in odprt, kar je predpogoj za neovirano delo nog in za sposobnost tega loka da prevaja qi iz nog proti dantianu in obratno. V predelu loka mednožja se na sredini presredka nahaja pomembna huiyin točka, kjer se srečata dva osrednja vertikalna meridiana: dumai kanal, ki gre od huiyin točke do trtice, in nato naprej po sredini hrbtenice navzgor, ter renmai kanal, ki se po sredini sprednjega dela telesa spušča navzdol do huiyin točke. Ob sproščenem pasu (yao) in kolkih oz. dimljah (kua) se ritnice, sledeč gravitaciji, spustijo navzdol, medtem ko se v huiyin točki vzpostavi spontani občutek rahlega dviganja navzgor.

dang

Dang  in stoječi steber (avtor: Anthony Cheung, Brisbane Chen Taiji)